V svetu, kjer umetna inteligenca, avtomatizacija in delo na daljavo preoblikujejo način našega dela, človeška plat vodenja ni več le dodatek – postaja poslovna nuja. Stres, izgorelost in še mnoge druge težave pestijo današnje zaposlene in dejstvo je, da je psihološki vidik vodenja vedno bolj v ospredju, ko želimo nasloviti te teme, sicer nas kot vodje, prisilijo v to.

Na konferenci HR & Vodenje 2025, ki smo jo organizirali v Logos izobraževalnem centru, so se vodje, kadroviki in strokovnjaki za razvoj zaposlenih strinjali o ključni misli: prihodnost vodenja ni več samo v delegiranju, nadziranju in motiviranju, pač pa predvsem v povezovanju.

In kaj omogoča pristno povezovanje? Empatija in mehke veščine.

Tradicionalni modeli vodenja so temeljili na avtoriteti, strokovnosti in doseganju rezultatov. Čeprav te veščine ostajajo pomembne, današnje ekipe potrebujejo več – iščejo psihološko varnost, pristno komunikacijo in vodje, ki jih resnično vidijo in razumejo.

Empatija postaja temelj sodobnega vodenja. Ne kot neka prijazna vrednota, temveč kot konkretno orodje, ki gradi zaupanje, spodbuja zavzetost in omogoča dolgoročni uspeh.

Kot je poudaril Gaber Marolt, poslovni trener, podjetnik in svetovalec in NLP Master trener, ki je predstavil svojo vsebino na konferenci:
»Empatija ni pasivna. Je aktivno vodstveno orodje, ki oblikuje kulturo in iz potenciala ustvarja rezultate.«

Mehke veščine – čustvena inteligenca, aktivno poslušanje, dajanje povratne informacije, odpornost, reševanje konfliktov – postajajo ena najpomembnejših prednosti sodobnega vodje. Na konferenci HR & Vodenje 2025 je bilo poudarjeno, da te veščine niso več izbira, temveč nujnost. Potrebujemo jih za:

• Gradnjo trajnostnih ekip: Visoko učinkovite ekipe uspevajo, ko jim vodje zagotavljajo prostor zaupanja, spoštovanja in varnosti.
• Prilagodljivost v času sprememb: Vodje z razvito čustveno agilnostjo se znajo prilagajati in ohranjati jasnost tudi v negotovosti.
• Spodbujanje inovativnosti: Empatični vodje ustvarjajo prostor za različna mnenja in s tem dajejo ustvarjalnosti prosto pot.
• Preprečevanje izgorelosti: Vodja, ki resnično posluša in razume svoje ljudi, zmanjšuje stres, fluktuacijo in izgubo dragocenih kadrov.

Še ena močna nit konference je bila osebna odgovornost in samozavedanje vodje. Vodja je tisti, ki postavlja ton ekipi – s svojo energijo, komunikacijo in čustvenimi odzivi. Zato vodenje še zdaleč ni le  znanje o tem, kako usmerjati druge, pač pa predvsem delo na sebi.

Vodje, ki vlagajo v razvoj lastne čustvene inteligence – z uporabo coachinga, NLP-ja, mehkih veščin, refleksije ali drugih metod – so bolje opremljeni za vodenje z avtentičnostjo in vplivom. Ne iščejo krivde navzven – prevzamejo odgovornost. Ne zatirajo čustev – postanejo čustveno zreli vzorniki.

Ena izmed ključnih sporočil konference je bila: mehke veščine gradijo trajnostni uspeh.

Ko vodje vključijo empatijo, zavestno komunikacijo in coaching pristop v svoj način vodenja, gradijo kulturo, ki traja – kulturo, ki privlači talente, ohranja ključne sodelavce in se bistveno lažje prilagaja spremembam.

Trajnost ne pomeni le okoljske naravnanosti ali dolgoročnih strategij. Pomeni tudi, kako se ljudje počutijo v organizaciji. In to je v veliki meri v rokah vodij.

Kot je povedal eden izmed govorcev konference:
»Talent ni dovolj. Vodenje je 80 % komunikacije – in vse ostalo je empatija.«

Čas je za evolucijo vodenja. Čas je, da prisluhnemo. Da vodimo s srcem in razumom. Kajti tisti, ki danes obvladajo mehke veščine, bodo oblikovali uspehe prihodnosti.